Dijaki bienija so letos obiskali Neapelj in okolico. Neapelj je največje mesto južne Italije. Tu so Grki že v 7. stoletju pr. Kr. so Grki postavili prve naselbine. Neapelj je bil veliko časa tudi glavno mesto Neapeljskega kraljestva.
Najprej smo se povzpeli na Vezuv, ki je najbolj znan po svojem izbruhu leta 79, saj je slednji povzročil zasutje in uničenje rimskih mest Pompeji in Herkulanej. Še danes velja za enega najnevarnejših vulkanov na svetu, saj v njegovi bližini živi tri milijone ljudi. Vodič nam je k sreči zagotovil, da delovanje Vezuva neprestano nadzorujejo. Nato smo si ogledali Pompeje, starorimsko mesto, ki je pred skoraj dvema tisočletjema izginilo pod debelo plastjo vulkanskega pepela in lave. Od leta 1997 so Pompeji in okolica vpisani v Unescov seznam svetovne dediščine.
Zatem smo spoznali mesto Neapelj, ki je eno najstarejših mest v Evropi s sodobno urbano strukturo. Sprehodili smo se po trgu Piazza del Plebiscito, kjer stojita neapeljska kraljeva palača in impozantno stebrišče. V bližini trga je tudi gledališče San Carlo, najstarejša operna hiša v Italiji. V Neaplju je najbolje ohranjena arhitektura v srednjeveškem, renesančnem in baročnem slogu. Mesto se ponaša s številnimi cerkvami, zaradi česar velja za eno najbolj katoliških mest na svetu glede na število verskih objektov. Tudi zgodovinsko središče Neaplja sodi v Unescov seznam svetovne dediščine.
Neapelj je poznan tudi po svojih gradovih. Najstarejši med njimi je Castel dell’Ovo, od koder seže pogled na zapor, ki je zaslovel v italijanski televizijski nadaljevanki Mare fuori.
Seveda smo si privoščili tudi sprehod po zelo živahnem in gosto obljudenem predelu Španske četrti, kjer smo ugotovili, da so tukajšnji prebivalci zelo prijazni in glasni, četrt pa zelo prometna in hrupna. Nedvomno je tukajšnja največja znamenitost veliki mural slavnega nogometaša Diega Maradone.
Neapelj velja za rojstno mesto pice. Z veseljem smo se večkrat sprehodili po Ulici Benedetto Croce, ki ji domačini pravijo Spaccanapoli. Tu smo v picerijah Di Matteo, Gino Sorbillo in mnogih drugih pokusili najboljše pice na svetu.
Stopili smo tudi v podzemni Neapelj, in sicer v podzemno železnico. Ustavili smo se na postaji Toledo, ki jo je načrtoval katalonski arhitekt Oscar Tusquets in velja za eno najlepših postaj na svetu. Na postaji si je mogoče ogledati arheološke ostanke in sodobno umetniško inštalacijo, ki spominja na morje. Stene postaje prekriva lesketajoči mozaik, ki se blešči v naravni in umetni svetlobi.
Ogledali smo si tudi kip Zastrtega Kristusa, mojstrovino iz prosojnega marmorja, ki jo je leta 1753 izdelal Giuseppe Sammartino in velja za eno najslikovitejših umetnin na svetu.
Skratka, imeli smo se tako lepo, da smo na poti domov že razmišljali o naslednjem šolskem izletu. Res je: šolski izlet ni le priložnost za spoznavanje novih krajev in ljudi, ampak je tudi čas za druženje in podelitev novih odkritij.
0