Na našem liceju vsako leto obeležimo Dan spomina na žrtve holokavsta. Letos so se dijaki drugih razredov in predstavnice šole udeležili Tihega sprevoda v spomin na deportirance v nacistična taborišča. Najprej so dijaki prisostvovali polaganju venca ob obeležje na pročelju koronejskega zapora, posvečeno zadnjemu italijanskemu kvestorju na Reki Giovanniju Palatucciju. Izpred zapora je nato sprevod krenil proti železniški postaji, kjer so položili venec k obeležju, ki v Ul. Flavio Gioia spominja na odhod deportirancev v nacistična taborišča. Dijakinji Jasna Sedmak in Nora De Luca sta prebrali krajši razmišljanji, dijak Natan Capilla pa je na saksofon zaigral pesem Autumn Leaves.
Ob Dnevu spomina obujamo spomin na trpljenje in izgube iz preteklosti, obenem pa krepimo vrednote, kot sta na primer svoboda in spoštovanje, ki jih moramo krepiti in jih ohranjati.
Vsak korak, ki sem ga naredila na sprevodu od zapora do postaje, me je spomnil, da je tod nekoč hodil nekdo drug. Verjetno so ga ustrahovali in ga je bilo strah. Od njega je ostal samo spomin, ki ga mi ohranjamo. Vsak kamen na poti je kot pričevanje o osebi, ki je tod hodila, sanjala, ljubila in izgubila življenje. Na sprevodu sem hodila počasi, v tišini.
Azza Boudhiaf 2. DE
Mislim, da je pomembno, da nikoli ne pozabimo na Dan spomina, ker je v tem obdobju veliko ljudi trpelo. Ko pomislim, da so ljudje v obdobju nacifašizma tako zelo trpeli, me obide žalost.
Aurora Slavec 2. DE
Povabili in sprejeli so nas na slovesnost v zaporu. Moramo se je spomniti na žrtve nacifašizma, da se vse to ne bo nikoli več ponovilo. Bilo je lepo poslušati govore, a najlepši trenutek je bil nastop našega sošolca in prijatelja, ki je pred tako pomembno publiko pred železniško postajo zaigral skladbo. Posvetili smo jo svojim prednikom, ki so tod odpotovali v nacistična taborišča.
Mija Aurora Stopar 2. DE
Pohod se je začel v koronejskem zaporu v Trstu. Najprej smo vsi skupaj vstopili v vežo zapora, kjer nas je nagovoril tržaški župan, nato smo v tišini hodili do železniške postaje.
Mislim, da je bil ta pohod zelo pomemben dogodek, saj smo se lahko spomnili na vse žrtve nacifašizma. Čeprav je minilo 80 let od osvoboditve Auschwitza, je prav, da se spomnimo teh žrtev in da jih nanje nikoli ne pozabimo.
Nikol Kapun 2. DE
Včeraj smo imeli srečo, da smo se lahko udeležili Tihega pohoda iz koronejskega zapora do železniške postaje. Hodili smo, kot da bi bili na protestni manifestaciji. Ta dan ima poseben pomen za milijone ljudi, ki so doživeli hudo trpljenje. Spomnimo se teh dogodkov, da se ne bodo nikoli več ponovili.
Davide Gregorič 2. DE
Pot, po kateri smo hodili, je zelo pomembna, saj je tista, ki so jo deportiranci prehodili, ko so jih deportirali v Auschwitz in druga nacistična taborišča. Ko so prišli do postaje, so morali vstopiti v vagon, v katerem so prevažali živino.
Po mojem mnenju v šolah premalo poudarjamo in poznamo pomen Dneva spomina.
Tihi sprehod je bil zanimiv, saj sem se na dogodku veliko naučila.
Desireè Bomarzi 2 .DE
Tihi pohod se je začel v zaporu Coroneo. Tu smo vstopili v prvo sobo. Bilo je strašno, ker so se vrata za nami zaprla in čutil sem, da so se v tistem prostoru zgodile krute stvari. Med sprevodom smo se ustavili na Trgu Oberdank, kjer so esesovci mučili ljudi, nato pa še na Ulici Ghega, kjer smo se poklonili 51 talcem, ki so jih tu obesili po stopnicah in oknih. N železniški postaji smo poslušali govore župana, predstavnika društva ANED in govor dijakinje 5.r azreda Liceja Franceta Prešerna. Jasna Sedmak in Nora De Luca sta povedali, da se dijakinje in dijaki Liceja Slomšek spominjajo svojih praočetov in pramam, ki so od tu odpotovali v nacistična taborišča. Predstavili sta me publiki. Bil sem zelo ponosen, da sem igral. Na začetku sem imel malo treme, potem pa sem se opogumil in pomislil, kako bi bili ponosni vsi moji sorodniki. Med igranjem sem pomislil, kako bi bil ponosen moj praoče Ivan, ki je prehodil isto pot, preden so ga odpeljali v taborišče Dachau, kjer je preživel zaradi svojega poguma, zaradi katerega sem danes tu in nisem pozabil na to, kar se je zgodilo. Neverjetno se mi je zdelo tudi, da igram pred tako množico ljudi.
Natan Capilla 2.HUM
Ko smo bili v zaporu, sem občutila nenavadno čustvo, saj so bili v tem zaporu zaprti nedolžni ljudje. Na Trgu Oberdan smo zvedeli o mučenju ljudi v palači, mimo katere hodimo vsaki dan. Hudo mi je bilo samo pomisliti, da se je prav tu dogajalo nekaj tako strašnega. Bilo je zelo pomembno, da smo se udeležili Tihega pohoda. Take dogodke moramo spremljati, ker se ne sme več zgoditi taka človeška krutost.
Lara Santon 2.HUM
V zaporu sem čutila razna čustva. V nekaterih trenutkih me je bilo strah. Pomembno je spomniti se na to tragedijo, da bi se ne pripetila še enkrat.
Nora De Luca 2.HUM
Letos je bila zelo pomembna obletnica, saj je minilo 80 let od osvoboditve Auschwitza in 25 let ustanovitve Dneva spomina v Italiji. Zaradi našega zanimanja do zgodovine smo se udeležili Tihega pohoda.
Bastjan Ota 2.HUM
Vsak dan se vozim z vlakom v Trst in nisem nikoli pomislil, da so nekoč z vlaki peljali osebe v koncentracijska taborišča.
Stefano Puntin 2.HUM
Gledala sem in opazovala in se spraševala, zakaj so morali vse te ljudi odpeljati v taborišča.
Rebecca Cocolet 2.HUM
0